Veščine preživetja

V sledečih rubrikah so kratko opisani najpomembnejši elementi preživetja v naravi: orientacija, bivaki, ogenj, voda, hrana in ostale veščine. Bolj kot razlaga so tu predvsem naštete različne možnosti, ki jih lahko uporabimo v raznovrstnih situacijah. Podrobna razlaga in preizkus v praksi se izvaja delno na vsakoletnih predavanjih, predvsem pa na tečajih preživetja. Seznam veščin se vsako leto daljša, za vprašanja ali celo nove predloge smo vedno odprti, da nas kontaktirate.

ORIENTACIJA

BIVAKI

OGENJ

VODA

HRANA

OSTALE VEŠČINE

ORIENTACIJA

Če zabredemo v težave v divjini, je med prvim treba misliti na orientacijo. Poleg sodobnih pripomočkov poznamo veliko drugih načinov kako se orientirati:

s pomočjo sonca in ure
s pomočjo sonca in premika sence
po severnici (določitev preko velikega voza, kasiopeje, oriona)
po južnem križu (južna polobla)
z naelektritvijo igle
drugi manj zanesljivi načini (mah, letnice, sneg, gostota krošenj, luna, smer vetra)

BIVAKI

Bivak in ogenj sta običajno prvi stvari, ki jih naredimo, ko je treba v divjini preživeti dalj časa. Brez vode in hrane lahko zdržimo več dni (oz. pri hrani celo več tednov), zmrznemo ali podhladimo pa se lahko praktično že čez noč. Poleg tega spanec brez dodatne izolacije in toplote običajno ni mogoč.

Praviloma morajo biti bivaki manjši in čim bolj preprosti, z dobro izolacijo nad in predvsem pod sabo. Za to se uporablja material, ki ga je v okolici veliko (listje, smrekove veje, slama, praprot). V nasprotnem primeru porabimo za gradnjo preveč časa in bivaki so toplotno neučinkoviti. V zimskem času se pogosto ob bivaku ali celo v njem zakuri ogenj.

OGENJ

Poleg standardnih načinov prižiga ognja (vžigalnik, vžigalice, kresilo) obstaja še veliko drugih alternativ. Od kemičnih reakcij (kisline akumulatorjev, karbid), s pomočjo (AA) baterije in listka žvečilke, z vodno / stekleno lečo, z iskro kremena in kovine / železovega pirita ter z različnimi oblikami trenja lesa. Sem spadaja vrtanje (ročno, z lokom, z vztrajnikom), “žaganje”, “žleb”, “tetiva”.

Pogosta netiva:

brezovo lubje
(obdelana) kresilna goba
puh semen (osat, regrat,…)
slama
lesni ostružki

Ognjišča

vkopana, samonakladna, brezdimna, obrnjena, …

VODA

V vročih poletjih ali v primeru, da smo v bolj aridnih okoljih je lahko voda najpomembnejši dejavnik preživetja. Poleg povrinških virov je vodo moč pridobiti tudi z izkopom ob strugi, v jamah, iz nekaterih sočnih rastlin, v drevesnih duplih, v trhlih deblih, z vlečenjem blaga po rosi.

Kadar nismo prepričani o neoporečnosti vode, jo je priporočljivo prefiltrirati ali prekuhati ali kar oboje. Če smo takšno vodo že zaužili lahko njene posledice ublaži oglje. V ekstremnih razmerah, ko pride pod vprašanje pitje urina ali uživanje snega, odločitev ni tako samoumevna.

HRANA

V naravi se s primernim znanjem vedno najde kar nekaj hrane. Vseeno pa smo v gozdovih redkeje povsem siti. Problem je namreč kaloričnost hrane.

Najbolj dostopna hrana – rastline oz. zeli so energetsko zelo revne. Enako velja za gobe. Sadeži so bogati pretežno s slakorji, semena in oreščki pa z maščobami, vendar so oboji omejeni le na določene dele leta. Živalska hrana je zaradi beljakovin pogosto nepogrešljiva, a jo težje pridobimo, saj zahteva več znanja in veščin. Prav tako je zelo pomeben način priprave jedi. Ne samo okus, s termično in drugo obdelavo lahko uničimo strupe in izboljšamo naš izkoristek pri prebavi.

OSTALE VEŠČINE

Ko so osnovne življenjske potrebe zadoščene, lahko investiramo svoj čas in energijo v različne produkte, ki nam služijo kasneje in tako dodatno povečajo naše možnosti v divjini. Začne se praktično iz nule, nato pa se iz dneva v dan napreduje.

S tem kar najdemo v naravi se da izdelati neverjetno veliko stvari. Zelo kvalitetne vrvi, lepila, košare, posode, bakle, pasti, orodja, orožja. Možno je celo pridobivanje oglja, apna, železa iz rude.